Kamin predstavlja osrednji del doma, saj v prostor prinese toploto ter domačnost. Zato se večina arhitektov zelo hitro sreča s klienti, ki si želijo popestriti svoj dom s kaminom. Pred načrtovanjem njegove vgradnje si lahko pomagate s sledečimi napotki, še bolj natančni pa so nasveti naših strokovnjakov, ki vam bodo z veseljem priskočili na pomoč in odgovorili na vsa vprašanja.
Za arhitekte je pomembno, da poznajo različne vrste kaminov in tako pomagajo stranki s predlogi in rešitvami, ki so najbolj optimalne za ugoditev njihovih želja.
Glavna značilnost toplozračnih kaminov je izredno hitro ogrevanje prostora. Poleg tega pa lahko izbirate med različnimi slogi zunanjega izgleda kamina, ki je lahko v:
Za razliko od toplozračnih kaminov, so kaminske peči na drva v prostoru navidezno bolj samostoječe in ločene od stene. Veliko steklo omogoča direkten vpogled v ogenj, hkrati pa se preko njega prenaša toplota v prostor. Ravno tako pa boste v naši ponudbi našli različne sloge kaminskih peči:
Električni kamini zaradi izredno enostavnega vzdrževanja, nizke porabe električne energije in visoke zmogljivosti, predstavljajo pogosto izbiro naših kupcev. Imitacija ognja ima lahko funkcijo ogrevanja prostora ali pa zgolj imitira plamen. Svetlost, temperatura in čas delovanja električnega plamena so popolnoma prilagodljivi.
Pri materialu za notranji del kamina morate biti pozorni, da bo prenesel visoke temperature in morebitne fizične poškodbe, v primeru padca polena. Najpogostejši materiali za izdelavo kamina so: keramika, granit in beton, lito železo, kovina, šamotna opeka in vermikulitne plošče.
Keramika omogoča širok izbor različnih barv. Zaradi dekorativnih lastnosti, dobre izolacije in prenosa toplote, se jo zelo pogosto uporablja na zunanjem ogrodju kaminskih peči in toplozračnih kaminov.
Granit in beton sta zelo obstojna materiala, ki se ju lahko uporabi pri različnih delih konstrukcije kamina, kot so ognjišče, dimnik in zunanji obok. Granit je možen v različnih barvnih variantah – roza, siva, različne nianse zelene in rumena. Beton pa je najpogosteje v različnih odtenkih sive barve. Oba materiala dobro vzdržujeta in prenašata visoke temperature.
Lito železo se v največji meri uporablja za različne pripomočke za kurjenje drv. Pogosto pa je tudi material iz katerega so narejene kaminske peči na drva. Lastnosti lito železa so:
Kovino se uporablja za izdelavo kaminskih vložkov na drva, plinskih kaminov in prenosnih kaminov. Kamini iz kovine so narejeni pri proizvajalcih, zato ne potrebujejo zidanja v objektu, njihova montaža pa je enostavna. Karakteristike kovinskih kaminov so:
Šamot je material, v katerem so zmešani aluminijev oksid, silicijev dioksid, kalcijevega oksida, magnezijevega oksida, železovega oksida, kalijevega oksida in titanovega oksida. Vse naštete snovi so izredno odporne na visoke temperature. Opeke narejene iz šamota pa nudijo dobro toplotno izolacijo.
Vermikulit je material, ki je sestavljen iz silicijevega dioksida in različnih anorganskih spojin. Vermikulitne plošče so tanke in lahke, a dobro prenašajo udarce ter visoke temperature. Uporabite jih lahko za ognjišča ali kaminske vložke.
Pred samo vgradnjo kamina je dobro poznati njegove osnovne dele:
Vsi arhitekti vedo, da je za kvalitetno gradnjo najpomembnejša ustrezna postavitev temeljev. Podnožje kamina mora biti vsaj 100 mm pod nivojem tal, kar zagotovi dobro umestitev kamina v objekt. Podnožje moramo nato dodatno podpreti z gradbenim materialom, ki je odporen na visoke temperature.
Notranje ognjišče mora biti narejeno iz materialov, ki so odporni proti izjemno visoki temperaturi. Pri gradnji pa uporabite ognjevarno malto. Razmak med posameznimi zidaki oz. opekami pa mora biti širok najmanj 1,5 mm.
Odprtina pred kuriščem mora biti uokvirjena z jeklenim okvirjem, v katerega so ustavljena steklena vrata. Za kurišče uporabite 22 cm plast ognjevarne malte, ki jo zamejite s šamotno opeko. Pri dimenzijah kurišča pa se osredotočite na širino steklenih vrat.
Pod kuriščem je priporočljivo nanesti dodaten sloj gradbenega materiala (npr. malte), tako da znaša skupna debelina kurišča vsaj 20 cm. Nato na ta sloj položite betonsko ploščo z dimenzijami 10 x 20 x 40 cm, kar predstavlja zaščito za kurišče. Med podpornim slojem in zunanjim slojem kurišča naj bo zračni prostor, ki omogoča širjenje in krčenje materialov.
Zračni kanal je najpogosteje narejen iz šamotne opeke ali ognjevarne malte. Debelina zračnega kanala ponavadi znaša 300 mm.
Dimnik mora biti vsaj 10 cm večji od zračnega kanala, ki ga obdaja iz vseh smeri. Morebitni gorljivi materiali, ki se nahajajo okoli dimnika, pa morajo biti od le-tega odmaknjeni najmanj 5 cm. Po pravilih mora biti dimnik najmanj 60 cm višji od kateregakoli dela strehe, ki znaša 300 cm. Odprtino dimnika zaščitimo s kovinskim pokrovom, ki preprečuje vdor meteorne vode.
